GH/IGF-1 se s starostjo fiziološko zmanjšuje, te spremembe pa spremljajo utrujenost, atrofija mišic, povečano maščobno tkivo in kognitivno poslabšanje pri starejših ...
Leta 1990 je Rudman v reviji New England Journal of Medicine objavil članek, ki je šokiral medicinsko skupnost – »Uporaba človeškega rastnega hormona pri ljudeh, starejših od 60 let«. Rudman je za klinična preskušanja izbral 12 moških, starih od 61 do 81 let:
Po 6 mesecih injiciranja hGH so imeli preiskovanci povprečno 8,8 % mišične mase, 14,4 % izgube maščobe, 7,11 % odebelitve kože, 1,6 % gostote kosti, 19 % jeter in 17 % vranice v primerjavi s kontrolno skupino drugih starejših ljudi iste starosti. % je bilo ugotovljeno, da so bile histološke spremembe pri vseh preiskovancih 10 do 20 let mlajše.
Ta ugotovitev je privedla do široke promocije rekombinantnega človeškega rastnega hormona (rhGH) kot zdravila proti staranju in je tudi temeljni vzrok za prepričanje mnogih ljudi, da lahko injekcije rhGH upočasnijo staranje. Od takrat mnogi zdravniki uporabljajo hGH kot zdravilo proti staranju, čeprav ga FDA ni odobrila.
Vendar pa so znanstveniki z nadaljnjim poglabljanjem raziskav ugotovili, da majhne koristi za telo zaradi povečanja aktivnosti osi GH/IGF-1 dejansko ne podaljšujejo življenjske dobe starejših, temveč predstavljajo zdravstvena tveganja:
Miši, ki prekomerno izločajo rastni hormon (GH), so ogromne, vendar imajo 30–40 % krajšo življenjsko dobo kot miši divjega tipa [2], pri miših s povišanimi ravnmi GH pa se pojavljajo histopatološke spremembe (glomeruloskleroza in proliferacija hepatocitov). velike) in inzulinska rezistenca.
Visoke ravni rastnega hormona (GH) spodbujajo rast mišic, kosti in notranjih organov, kar vodi v gigantizem (pri otrocih) in akromegalijo (pri odraslih). Odrasli s presežkom GH so pogosto povezani s sladkorno boleznijo in težavami s srcem, pa tudi z večjim tveganjem za raka.
Čas objave: 22. julij 2022