Vardenafil dihidroklorid Zdravljenje erektilne disfunkcije 224785-91-5

Farmakološko delovanje
To zdravilo je zaviralec fosfodiesteraze tipa 5 (PDE5). Peroralna uporaba tega zdravila lahko učinkovito izboljša kakovost in trajanje erekcije ter izboljša stopnjo uspešnosti spolnega življenja pri moških bolnikih z erektilno disfunkcijo. Začetek in vzdrževanje erekcije penisa je povezano s sproščanjem gladkih mišičnih celic kavernoznega telesa, ciklični gvanozin monofosfat (cGMP) pa je mediator sproščanja gladkih mišičnih celic kavernoznega telesa. To zdravilo preprečuje razgradnjo cGMP z zaviranjem fosfodiesteraze tipa 5, s čimer povzroči kopičenje cGMP, sproščanje gladkih mišic corpus cavernosum in erekcijo penisa. V primerjavi z izoencimi fosfodiesteraze 1, 2, 3, 4 in 6 ima to zdravilo visoko selektivnost za fosfodiesterazo tipa 5. Nekateri podatki kažejo, da sta njegova selektivnost in zaviralni učinek na fosfodiesterazo tipa 5 boljša kot pri drugih zaviralcih fosfodiesteraze tipa 5. Zaviralcev tipa fosfodiesteraze je malo.

Zdravilne lastnosti in uporaba

1. Pri sočasni uporabi z zaviralci CYP 3A4 (kot so ritonavir, indinavir, sakvinavir, ketokonazol, itrakonazol, eritromicin itd.) lahko zavira presnovo tega zdravila v jetrih, poveča plazemsko koncentracijo, podaljša razpolovni čas in poveča pojavnost neželenih učinkov (kot so hipotenzija, spremembe vida, glavobol, zardevanje obraza, priapizem). Temu zdravilu se je treba izogibati v kombinaciji z ritonavirjem in indinavirjem. Pri uporabi v kombinaciji z eritromicinom, ketokonazolom in itrakonazolom največji odmerek tega zdravila ne sme preseči 5 mg, odmerek ketokonazola in itrakonazola pa ne sme preseči 200 mg.
2. Bolniki, ki jemljejo nitrate ali prejemajo terapijo z donorji dušikovega oksida, se morajo izogibati uporabi tega zdravila v kombinaciji. Njegov mehanizem delovanja je dodatno povečanjekoncentracija cGMP, kar ima za posledico okrepljen antihipertenzivni učinek in pospešen srčni utrip. Pri sočasni uporabi z zaviralci α-receptorjev lahko okrepi antihipertenzivni učinek in povzroči hipotenzijo. Zato je uporaba tega zdravila prepovedana tistim, ki jemljejo zaviralce α-receptorjev. Prehrana z zmerno vsebnostjo maščob (30 % kalorij iz maščob) ni imela pomembnega vpliva na farmakokinetiko enkratnega peroralnega odmerka 20 mg tega zdravila, prehrana z visoko vsebnostjo maščob (več kot 55 % kalorij iz maščob) pa lahko podaljša čas največjega učinka tega zdravila in zmanjša koncentracijo tega zdravila v krvi. Največja koncentracija je približno 18 %.

Farmakokinetika
Po peroralni uporabi se hitro absorbira, absolutna biološka uporabnost peroralne tablete je 15 %, povprečni čas do vrha pa je 1 ura (0,5–2 uri). Pri peroralni raztopini 10 mg ali 20 mg je povprečni čas vrha 0,9 ure oziroma 0,7 ure, povprečna najvišja koncentracija v plazmi je 9 µg/l oziroma 21 µg/l, trajanje učinka zdravila pa lahko doseže 1 uro. Stopnja vezave tega zdravila na beljakovine je približno 95 %. 1,5 ure po enkratnem peroralnem odmerku 20 mg je vsebnost zdravila v spermi 0,00018 % odmerka. Zdravilo se presnavlja predvsem v jetrih s citokromom P450 (CYP) 3A4, majhna količina pa se presnavlja z izoencimi CYP 3A5 in CYP 2C9. Glavni presnovek je M1, ki nastane z detilacijo piperazinske strukture tega zdravila. M1 ima tudi zaviralni učinek na fosfodiesterazo 5 (približno 7 % celotne učinkovitosti), njegova koncentracija v krvi pa je približno 26 % koncentracije matične spojine v krvi in ​​se lahko nadalje presnovi. Stopnja izločanja zdravil v obliki presnovkov z blatom in urinom je približno 91 % do 95 % oziroma 2 % do 6 %. Skupna stopnja očistka je 56 l na uro, razpolovna časa matične spojine in M1 pa sta približno 4 do 5 ur.